Najprej je oktobra 2017 prišla (turbo) Iza, muca s hromima zadnjima tačkama. In ko smo se ravno nekako sprijaznili in naučili, kako s takšno muco, je mesec za njo prispel še en invalidek. Tudi on je bil pripeljan na veterino poškodovan, najverjetneje tudi on povožen. Rentgen je pokazal, da je hrom zaradi počenega in dislociranega četrtega ledvenega vretenca in da se njegovo stanje najverjetneje ne bo nikoli popravilo.
Kaj pa sedaj? Najprej je bilo treba seveda malo počakati, da se vidi, kako usodne so poškodbe. Včasih se namreč stanje vseeno popravi. Sicer res redko, a vendarle. In smo počakali. In med čakanjem muca navadili na pleničke, saj tudi urina in blata ne zadržuje. Ga spoznali, mu dali ime, ga vzljubili. In tako je seveda ostal in postal glavni muc Veterine MH, kjer prebiva.
Luciano je zelo živahen mucek, ki kljub temu, da ne more hoditi, ob jutrih in večerih redno izvaja svoje dirke po veterini, lovi tenis žogico in veterinarke uporablja namesto praskalnika. Je zelo ješč in vokalen maček. Ko se bliža čas obeda, se mu čisto sname in začne prav lepo po mačje prepevati - od tod tudi njegovo ime, ki ga je dobil po Lucianu Pavarottiju. Mi mu želimo, da bi prepeval še dolgo in smo mu to pripravljeni tudi omogočiti. Z veseljem bi ga tudi pospremili v nov dom, vendar si ne delamo utvar. Pri vseh zdravih čakajočih bo Luciano najverjetneje še naprej prepeval kar pri nas. V skladnem sozvočju s svojimi veterinarkami in botri.