Kristjan je prišel k nam maja 2017. Dotedanje pocestno življenje mu ni prizanašalo, prineslo mu je plus preveč (je pozitiven na levkozo) in mu vzelo nogico, verjetno zaradi bližnjega srečanja z avtom.
Vse hudo, kar se mu je zgodilo in pa verjetno prostoživeča mamica, mu je vsadilo globoko nezaupanje do ljudi, ki traja še danes. No, vsa ta leta z nami, ki ga razumemo in imamo radi prav takega, kot je, so ga malce le omehčala, da pa bi se pustil božati ali celo vzeti v naročje, tega pa verjetno ne bomo nikoli dočakali.
Ampak nič hudega, Kristjan je vesel in zadovoljen maček, ki uživa ob dobri hrani in igri z drugimi mucami, ki jih ima iskreno rad. Predvsem rad vzgaja mačjo »mularijo« in jih uči, da človeku ni zaupati, vsaj ne preveč. Tudi nas, ljudi, ki jih pozna, ima rad na način, ki ga zmore. Vedno prihiti v pozdrav in glasno zahteva hrano in priboljške.
In tako gremo skupaj, Kristjan, skrbniki in botri, zadovoljno v nove dni… In še veliko jih je pred nami…